Višina
Nisem naredila koraka v prazno. Gledala sem navzdol. In navzgor. In naprej. Nazaj se nisem upala ozreti. Stiskalo me je v trebuhu, vrtelo se mi je v glavi. Čeprav mi je koža gorela, sem se tresla od mraza. Krčevito sem se držala tanke, zarjavele balkonske ograje. Tišina noči je vpila. Kričala. Tema še nikoli ni bila tako svetla in pločnik pod blokom še nikoli tako daleč. Zvrnila sem se nazaj in omedlela.
Všeč mi je živ opis notranjega dogajanja, morda bi zamenjala le naslov, ob katerem vsi pomislimo na tisto Kreslinovo ... Kaj meniš?
Lp, Ana
Hvala, Ana, za lepe besede in opombo glede naslova. Sem popravila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nezavilhelm
- 31. 07. 2025 ob 14:18
- Prebrano 321 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100