Kot tekoča tema
Mi srce
Ovijajo njeni lasje
Črnina med breznom
Ki je odšlo
Brez slovesa

Koža
Nekoč vonj dotika
Je zbledelo v zrak
V neznano
Kar ne pozna več mojih dlani
In veter jo je izbrisal
Iz zemlje
Iz časa
Iz mene

Dotiki
Le slutnja med rezi tišine
Nekje na robu
Kjer kriki odmevajo brez glasu
In stopam
Vse težje naprej
Vsak korak zareže globlje v dan
Ker ne ve več
Kako diha ona

In nekje
Med vdihom in solzo
Se rojeva oblak
Utrujen
Prepoln kostanjevih oči
Ki jih še vedno nosi veter
In bolečino
In moje ime
Ki ga več ne izgovarja

Matej_Krusic