Sem skupek celic,
celica zaprta v celici.
Sem cela ampak nepopolna,
smisel brez smisla.
Tvoja prva misel in zadnja skrb.

Oddajam ti prostor v svojem srcu in tukaj bivaš zastonj.
Kadar se razpršim na prafaktorje, sem ponavadi na tebi ali ti na meni.

Kosi mene se lepijo po stenah sobe, padam po tvojem telesu in po svojem duhu. Nevronov je nabito polno, vdihneš jih še zadnjič skozi svoje ozke nosnice.

mejremameri