
Na pločniku svetilka, pod njo pa snop
svetlobe. In mali muc, ves bog in plah,
se stiska k truplu mame. Res ga je strah.
Ona brez življenja, leži ob znaku STOP.
Potem, ko prepodi prav vse meglice,
ugasne sonce nočni žar svetilke,
a preden se spusti med travne bilke,
za hip obstane - boža mucku lice.
Nato začuti muc še mehko roko,
ki dviga si v naročje ga, siroto.
Pobira s tal ga, sklonjena globoko,
dekle, ki govori: "Muc muc," s toplôto.
Že tiho prede, skrije se v razpoko,
saj čuti - dom ima, ne bo v napoto.
Hvala za dotik, Rajko in Svit.
Lep dan želim,
Marija
Travme doživljajo tudi živalce. Ganljiva napisano.
Čestitke, lp, Caki
Hvala, Caki
... ja, veliko živali trpi, zelo trpi.
Jaz se trudim, da rešim trpljenja kakšno bitjece, ampak to so le kapljice v morje,
glede na vse zlorabe in nasilje, ki se dogaja v imenu dobička, predvsem na rejnih živalih.
Hvala za dotik, Caki in bodi dobro!
Marija
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!