V dimu sem in ni me,

vsaka misel je pepel.

Svet je šala brez poante,

jaz-samo še ničel.

Kadi se resnica,

izgine z vsakim potegom,

Bog ni doma,

ostali so odmevi s stropov.

Ni več včeraj, ni jutri,

čas se v prah razpade.

Svetloba nima smisla,

če ni komu, da jo najde.

Zato prižgem-in izgine,

kar me je hotelo zgradit.

Če že vse propade,

naj vsaj lepo zgori.

V dimu ni boga,

ni reda, ni greha.

Samo jaz in pepel

in tišina, ki ne odneha.

Taras Miller