
XIV
Vitez v hreščečem oklepu
Da bom s cesarico, zaman sem verjel.
Pri pravosodnem izpitu oplel.
Sem izgorel sredi dvajsetih. In...
Gora tablet, ker obseda me džin.
Vsak dan sem znova zadet. Pa kako!
Kot bi me s kijem po buči, halo!
Bes. Vsaj še trikrat več krivde, strahu.
»Kako ste kaj danes?« »Kraljevsko, juhu!«
»Odveč je sarkazem,« pripomni zdravnik.
Naj hlinim orgazem, ker manjka dotik?
Nisem si upal izreči naglas.
Tabletožer sem. Priznavam poraz.
Minilo je leto. Pa sem se uprl.
Hitro se džin v telo je zažrl.
Dve leti tablet in poskusil sem spet.
Hudobec se vrne. Podre ves moj svet.
V tretje gre rado! Le kratek premor...
Izpit pravosodni. Izid? Tisti stvor
zlahka obsedel me je in norel,
krhko sem vezje ponovno pregrel.
»Je prvič psihoza. Četrtič, khm,
motnja shizoafektivna. Mhm.«
Motnja? Pa kakšna! Ta del bo držal.
»Shizo kakorkoli. Me džin je izgnal.«
»Le glas v vaši glavi. Ni zlobnih duhov!«
Vem, kaj je treba, če hočem domov...
»Kakópak, le glas,« sem pobito momljal.
Belo božanstvo, seve, ima prav.
»So nujne tablete. Se vidiva spet
ob letu osorej.« Naj bo preklet
vsak večer na recept. A jih jemljem. Ubog!
Šest let sem zafural. Pretresen. Ubog!
Služba zanič. Mar za to sem se gnal?
'Zveza, morda?' Sem boleče pristal
dvakrat, ko rekla je ne. Jok in stok!
Krof brez navdiha in muze. Ubog.
'Da žrtev si, misliš? Že sklenjen je krog.'
Mar bi to zinil zdravnik! Ah, ubog!
Sanjal sem vrana. Je kljuval kot nor.
Zdaj se pa spomnim! Me neslo je gor...
'Veš, ni življenje posamični šport.
Vedno ob tebi...' Božanski akord
povsem iznenada. Spominja na dom.
Spet našel sem vero. Obdržal jo bom.*
Matjaž, lahkotno za branje, težko za vživljanje ... pa vseeno. Z vidika bralca - živeti je lepo, pozdravi(m) najprej sebe, potem boš lažje druge. Vse Dobro želim.
Lp, Caki
Caki, hvala za branje in srčen odziv. Tvoj nasvet je povsem na mestu. K sreči sem sčasoma tudi sam dojel, kako nujno je opustiti to, da vedno daješ prednost drugim. In ozavestiti ter opustiti še druge destruktivne vzorce mišljenja in ravnanja, ki sem jih nezavedno ponotranjil tekom odraščanja. Zaradi njih sem pač moral skozi to 'temno noč duše'. Zdaj sem v redu, le tablete me spremljajo.
Better safe than sorry, I guess.
Lp, Matjaž
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matjaž Lutarič - Lynx
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!