Dva tisoč tristo kosmatih medvedov,

dva miljona stodvajset tisoč kač.

Vaški vrač, sredi jase domuje,

kljubuje, svojmu’ kraljuje,

 zmrduje se ker tu je,

 ker v krogu potuje,

zdaj mene sprašuje,

kateri čevelj si lahko obuje brez muje?!

Ne vem kaj mu naj odgovorim,

med in mleko se sama ne cedita, trdim.

 Ne razume kaj povedat želim,

enostavnejša ideja, ki pomen bi imela,

bila bi še, da brez dela ni jela.

Ne ve zakaj bi se mučil in zalival pošteno,

Sosedu šel bi v travo bolj zeleno.

Pravim, da drugim jam se ne splača kopat,

stavim, saj moraš v jamah bit in garat.

Bolje da takrat pleješ, da svoje žito poseješ,

 žanješ in na svojem mlinu mleješ.

Kdor ne plete zank, se v zanke ne ujame,

zapomnite, ne mlatim prazne slame.

Vrač pa skozi mene gleda, s praznimi očmi,

 smisla ni razlagati, razumeti ne želi.

Razložil sem si da s te moke ne bo kruha,

potožil bi, da se nikoli nobena juha,

ne poje isto vroča, kakor je, ko se skuha.

Od vračev pa kače zahtevajo hlače,

na zrnih tisoče zrn, one pa nočejo pogače.

Na kemenju ležijo in vračom težijo,

cele dneve le govorijo in palač ne gradijo.

Vsaj dlak nikjer nič po tleh ne leži,

zveri ni da ni, marsikatere so, osli pa so odšli,

prvič vidiš jih na ledu, drugič jih pa ni.

...

Kače želijo zlato,

zato rano uro iščejo.

So na bosi kobili hitele,

katero pa kovaču so vzele,

 galopoma prve so prispele,

zato, tako lahko bi prve mlele,

to niso počele, zrna niso imele,

niso prej sejale pa zato niso žele.

Zlato je ušlo, so pozno se zbudile,

bi spale v palači, a niso je zgradile.

Kobila na kamen spotike je stopila,

padec danes, pa na jutri je pustila.

Brezhlačne kače, lačne godrnjače,

za vse tegobe, krivijo vaške vrače,

vrač pa to se uči, pa tega ne zna,

 Janezka žal ni, saj Janezek pa.

Tu smisla zares ni za povzet,

 medvedi pa radi imajo med,

še mleka bi oni si želeli,

a bi prvo štalco imeli,

potem krave šteli.

....

Recimo da tu vrač je politik, kače smo pa mi,

medvedi so medvedi, osli niso kobile,

pregovorno, pa modre misli, so nas zapustile,

lahko bi nas rešile, samo še dobre vile.

Z. Peperko