Vstala bova ob štirih zjutraj,
ko svita še dolgo ne bo,
da se umijeva v prvem snegu,
ki ga drobi nebo -
in bo zima;
nato bo plug slekel ceste,
bele neveste;
dežnikom se bo na delo mudilo
in bo zima;
potem bova prespala kosilo ...
Pač zima.

Šla bova sedet na travo,
ko bo sonce v navpičnici stalo,
da se poigrava malo,
da spoznava naravo
od rože
do kože -
in bo pomlad;
kot gobe bodo sončniki rasli
pred vsako kavarno,
na cvetju se bodo čmrlji pasli
in bo pomlad;
kako bizarno -
pomlad.

Nabirala bova jagode na praprot;
ne bova spala -
preveč se splača vsak hip doživeti,
ko se bo noč s srebrom bahala
poleti -
bova na pesku valček plesála,
nenadne nevihte bova popila
poleti,
zatekla se bova v hlad senožeti
in v njih se ljubila
poleti.

*****************************************

Na vrtu bi pekla kostanje,
če bi prišla za naju jesen;
a burja odpihnila je vse sanje -
zdaj si njen.
Jabolka so že zdavnaj zardela -
nisem verjela -
jesen.

Aleksandra Kocmut - Kerstin