
Srce me boli,
žalost zarije se v kosti,
normala je odklon dobila,
v pajčevino bolečine se je ulovila.
Mačka v meni kriči,
žametne tačke pospravi,
pokaže kremplje,
se bori.
Na plano privre,
kar dolgo bilo je zakopano,
potlačeno,
v dušo mojo vtkano.
Bojim se,
težko se bo pomiriti,
spet zaupati,
verjeti v prihodnost,
smejati se,
se ponovno veseliti.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: darjapeterin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!