
Spomnim se dneva
ko si za zmeraj rekel mi zbogom
takrat so solze moje objemale rože
zasanjane in tihe z menoj so jokale
sklanjale rdeče so glave svoje
kot da te niso nikoli poznale
Stopila na drugo sem pot
na pot brez tvojih objemov
med morje rož
ki so odprle barvite cvetove
da bi mi upanja dale
in popeljale na druge vrtove
kjer bi v mojem objemu zaspale
Spoznala sem kruto resnico
da moje življenje nisi ti
ampak otožne
tihe in nežne rože
ki sklanjajo svoje glave
in odganjajo moj obup
ter čakajo vdano na tvoj poljub
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!