Vprašaj me včasih, kako sem.
Vprašaj, iskreno!
In reci, če moja bo pesem,
izpadla nekako ceneno.

Vprašaj, kar vprašal še nisi.
Vprašaj, karkoli!
In reci, da moji odtisi
zbledeli ne bodo, nikoli.

Vprašaj me tisto o nama.
Vprašaj, kar hočeš!
In reci, ko bova spet sama,
da včasih za mano še jočeš.

Povej mi še nekaj o tebi.
Povej mi, resnico!
Ne hodiva nič več vsak sebi,
med nama prižgiva kresnico.

Katarina Ambrož