kaj cimet ne diši tudi poleti
ponoči in podnevi
ko zmanjka dvojine
ko vročina krajša vdihe
zlati nalivnik spi v predalu
jabolka izginevajo s polic
noč je tako kratka
da ne potrebuje meglene odeje
vonj in okus sta brezčasna
brez ednine
brez dvojine
brez množine
brez barve
misel kot pentlja objema tvoje ime
ki diši diši diši
kilometre daleč
od koder napaja drobovje
že hirajoče
od vetra
ki mrši krošnjo
neslišno
kot klije
grenak radič
Zelo posrečen naslov, ki pesmi doda plast ali dve.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 07. 07. 2025 ob 09:48
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 189.46