Med oblaki, strele sko'z oblake zaorajo
slap isker plane iz telesa črnega oblaka
presušene travnike, gozdove, njive nam namaka,
potoki vode, dolgo sušo pokončajo.

Zdaj popotnike na cestah, skrivajo dežniki,
v dežne plaščke in v škornje obuti so otroci,
po gozdovih v vetru krivijo se borovci,
na temnem nebu med borovci, rdeči bliski.

Na ulicah, ob hišah, so smetnjaki, tihi, neopazni,
dež opral bo prah, pregnal golazni,
smeti pripravljene so za smetarje,
veter v daljavo zdaj odpihnil bo viharje.

Zdaj, ko dež umiva naše prašne ceste,
vsi strmimo v nebo in upamo, da kmalu vrne se poletje.

Tomaž Jevšenak