
rečem najboljšemu prijatelju,
strastnemu kadilcu,
ki sovraži filmske scene,
v katerih lik potegne le dim ali dva,
preden ugasne cigareto.
Trdi,
da tega pravi kadilci ne bi storili nikoli.
V tem pogledu me spominja na Bukowskega,
ki je
napisal knjigo,
katera je postala scenarij
za film o njemu.
Ob pregledu enega od kadrov
je zahteval,
da se ponovi.
Mickey Rourke,
ki ga je igral,
ni spil piva do konca.
On,
kot pravi alkoholik,
tega ne bi storil nikoli.
Moj stavek
se mu zdi blazno všeč,
zato skoraj zahteva,
da napišem pesem okoli njega.
Na Metelkovi,
zbirališču umetnikov
v strganih kavbojkah in pajkicah,
v majicah bendov,
ki jih ne poslušajo,
je na pobruhanih tleh med iglami
plejada na pol skajenih čikov
ki so si jih,
ker je to tako zelo kul,
zmotali sami.
In armada plastičnih kozarcev
z ostanki postanega piva
iz majhne pločevinke,
ker jutri delajo
že ob devetih zjutraj.
Vsak od njih
ima za seboj
težko zgodbo,
zato so jo, seveda,
s simbolom v obliki tatuja
ožigosali na sebi.
Tako jo imajo
vsakič znova možnost pripovedovati,
ko jih nekdo vpraša,
kaj pomeni ta datum,
vrtnica
ali japonska črka.
Sledijo
velike filozofske debate,
ki bodo rešile svet
in upravičile njihov obstoj.
Vsi bi morali postati vegetarijanci.
Namesto tekmovalnega športa
bi se bilo treba objemati
na vsakem vogalu.
In otrokom pustiti,
da počnejo kar želijo
od drugega leta starosti,
ker je to prava svoboda.
Ostalim ne pustijo,
kot tiste cigarete in pivo,
da bi dokončali
svoje drugačno mnenje.
Sam sem rojen na isti ulici
in me to ne dela posebnega.
Očitno jim še nihče ni sporočil,
da so danes že vsi umetniki.
Saj bo kmalu pisalo na kakšnem grafitu.
S prijateljem čakava,
da se sprazni igrišče
z nekvalitetno mivko.
Prevroče je,
da bi se pogovarjala
o previsoki ceni pancete,
o tem, kdo je prestopil
v Arsenal in kdo v United,
in kako prekleto razvajeni
so današnji otroci.
Le listava
po poeziji mrličev,
ki niso rešili sveta,
a jih je,
kljub temu,
predlagal njegov oče.
Igrišče se sprazni.
Do zadnje pahuljice tobaka
skadi cigareto.
Do zadnje kapljice
spijem pivo.
Pridi,
tudi umetniki igrajo odbojko.
Na srečo sem iz te norijo iztopil skoraj zadnji hip,
zanesljivo sem si podaljšal čas, da storim
še kaj dobrega zase...da drugih
ne omenjam...
"ker jutri delajo že ob devetih, vsak od njih ima težko zgodbo"
revčki
lepo bodi
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!