IŠČEM NEVIDNE POTI
Čakam nekaj, kar ni,
vendar bi rada imela.
Iščem nevidne poti;
rada bi nekam prispela.
Sanjam odprtih oči;
žalost mi spanje je vzela.
Zdaj se bojim teh noči,
ko bom v temo strmela.
Jokam, saj ves čas skeli
žerjavica sredi pepela.
V ranah je polno soli;
jaz pa bi rada živela.
Upam, da jutro rodi
tisto, v kar sem verjela.
Končno naj že poleti,
feniks iz tega pepela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 05. 07. 2025 ob 10:56
- Prebrano 184 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.78
