Šel sem na drugo stran,

da šel bi mimo tebe.

Opazila me nisi,

sama za sebe.

...

Knjigo si brala,

padla si v njo,

na svet si brige dala,

kakor, da ga ne bi bilo.

...

Zmotil sem te, pa ne bi smel,

hitel sem in neumno vprašanje imel sem.

...

Pramen las, čez obraz, ti je preletel,

v večernem soncu se je vnel

in iskrive oči,

očitajoče so mi,

srce pregledovale

in kako ti je kri lička zalila

in kako si bila luštkana

in kako si me pustila brez besed,

ko si me dol zabila.

...

Brez drugega ozira,

si v knjigo se vrnila.

Z. Peperko