bela
zadiha nad posteljo lačna omela
v sneg ovije okus spolovila
pogreza se jesen
zaplapolava v ritmu vročičnih kolen
rumena
ob tebi vsa nabrekla, nema
pred nevihto, ko slina dozori
v brazdi se mleko nabira
na bokih si tvoja krošnja postilja
ko izliv v tropinah žari
oranžna
nasladna
usta na modih in deževja odtok
kotanja vlage in v dimljah urok
nabrekle bradavice
naježi te vonj omamne samice
rdeča
svetleča, ovita v pekočo kačo
nepotešena se zavlečem v dačo
kjer telesa vrejo kot najslajši mošt
stisnem noge, da komaj še diham
na razmečkanem sadju utrujena zaniham
zelena
v tisoč vžigalic razstreljena
zasopla v znojni poplavi
v aprilu, ko nisem plesala v krilu, puščava sledi
in piše se najina knjiga
zavist prižiga, napeta, pijana, zmuzljiva
črna
v najinih drgnjenih zardi
demone prebuja
ne želim si v naročja tuja
ko zasajaš svoje drevo med moje pomladne kosti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!