»Smo tu
mogoče zato, da bi rekli: hiša,
studenec, most, vrata, vrč,
okno, sadno drevo …« *
da bi z nabreklim jezikom
poimenovano
in z blazinicami čutov
posvojeno
premešali z glasovi prejšnjih glasov
in prelili v posodo zavez
da v jutru postane
kar ni