Ko mine čar opoja
Ko hodiš skozi mesečino,
tišina spodjeda korake.
Ko ti poljub na vrat pripnem
beživa,
kot dvoje dreves vsaksebi sredi trav
s pesmijo in srpi na polje sivke.
Ko sonce rodi poletje
in je kresna noč v spominih že pozabljena,
takrat vnovič zadiši preteklost,
ki je božala lepše,
šla globlje
in trajala dlje.
.jpg "Nada")
... minil je čarobni junij in očarana sem ob pesmi, ki ga "opiše" v vsej opojnosti!
Ne morem si kaj, da ne izpostavim verzov, ki jih je navedel že Svit:
beživa,
kot dvoje dreves vsaksebi sredi trav
... ne morem si pomagati, ampak res me je očarala slika dveh dreves, ki bežita v polje med sivko. Super pesem!
Lp, Marija
Hvala vsem za odzive! Sem vesel, da se vas je pesem dotaknila.
Imejte lepo poletje!
Jernej
Pa saj pride jutri in "danes" bo opojna preteklost ...
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 01. 07. 2025 ob 07:24
- Prebrano 353 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.8