In sonce v katerem bom vse poletje.
Brez skript.
Vse so poletele v koš,
kar tako mimogrede, v prvi ulici klik pokrova “požri”.

Profesorji, opombe na robove,
noči, ko sem štela kave namesto sanje –
adijo.
Vzela sem si dan. Vzela sem si dih.
Danes sem samo jaz.
Brez oklepajev. Brez opomb pod črto.

Gledam, kako vetrič list obrača,
in se smejem – ker to ni poraz,
to je praznovanje.
Moj mali, tihi upor:
vse učenje – direktno
v prvi koš.

Malna