Sredi dišečih rož

in žarkov poletja

me tvoje srce je zapustilo

da sem ostala sama brez cvetja

in se za zmeraj srce je zdrobilo

Ko so snežinke prekrivale polja

sredi burje in temnih noči

ponovno si stopil pred moja vrata

smejočih se ust

a nisi videl mojih oči

Solze so slane mi tekle po licu

srce krvaveče jokalo je

ker rože sklonile so glavo dehteče

saj čutile so

da v srcu mojem sreče več ni

Posušile so reke se

in polja zelena

veje dreves polomil si vse

za zmeraj so rože ostale brez cvetja

za zmeraj izbrisalo te je moje srce

Milena