
v sladkih urah
samonikla distanca
fermentira
v žlahtno bližino
brez gobic s posluhom
na stežaj odpirava
vertikle vesolja
da privrejo besede
iz besed spletava os
s svilenimi nitmi
svojih glasov
besede sešivava
jih pleteva v os
vedoč
da jo življenje
lahko kadarkoli
razpre
v pisano jadro
ali v toplo odejo
To je bližina, ki si jo mnogi želijo, a sta potrebna dva, da se splete takšna os in vse naprej. Odlično sporočilo!
kako močni simbolni prispodobi v zaključku! Jadro - odhod, svoboda, ločitev
Topla odeja - bližina, toplota, zaupanje, zvestoba ...
Čestitke.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!