
Letos nisem rož sadila,
ker sem brez moči.
Morda pa jih bom dobila,
kadar prideš ti?
In če prideš, se sprašujem,
ti lahko zaupam?
Si pozabil, kje stanujem,
ali naj še upam?
Je v resnici kaj med nama,
razen prazne grede?
Tukaj v vrtu, kjer sem sama,
mi le mačka prede.
A vseeno vsak dan čakam;
enkrat moraš priti!
Gredo s solzami namakam,
torej - le pohiti!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!