Oblika brona ali marmorja je hladna in ostra,
izklesano moško telo, tvoje meso, veličastna barka.
Brez oblek, ki bi skrila tvoje poteze,
zgodba, vrezana v mišice, močna in drzna.

Tvoja široka ramena so neomajna, skrita moč,
tvoji udi, ples v senčni, bledeči svetlobi.
Popolna krivulja, subtilna, skrita gracioznost,
mojstrovina, v času in prostoru.

Tvoj trup se napne in tista mišica dokazuje moč,
izklesana oblika, ki kaže hladni smrti premoč.
Žile, kot reke, sledijo tvojemu telesu,
poveličujejo življenje, izklesan in všečen očesu.

Tvoje roke so kot tihi, zavedajoči oprijem,
kot zgodba, ki jo iz tvojega šepeta pijem.
Tvoje oči so morda, okno v dušo,
kiparjeva vizija, ki vidi pod odpeto bluzo.

In v tej tišini lepota najde umetnost,
v goloti razgaljen moški, delu iz srca doda vrednost.
Brezčasna oblika, ki za vedno ostane,
Izklesan mož, veličasten v svoji goloti, postane.

Tomaž Jevšenak