
Vsi otroci so naši otroci (Tone Pavček)
prebiram fižol
kot nekdaj z babico
ob tem je zmeraj prepevala
melodija je kapljala v posodo med pisana zrna
zdaj
ob stiku s skledo zajavkajo
le solz
za vse vnuke
se ne sliši
Kajpada, draga pesnica Irena, marsikaj ni za pozabo ...Vedno bolj se nas (nekoliko starejših mladincev, seveda)) dotika tisto "z nekdaj", kajti v tem se vedno najde marsikaj tistega, kar že skoraj podzavestno pogrešamo; pa če je to le vonj po domačem, po žgancih, mleku, kmečki izbi, topli materini dlani, ter sanjariji na kmečki peči ob zretju skozi okno na domače poljane, ki se kopajo v večernem zorju ... Tam nekje za prsnico me pobožljajo tvoje pesmi ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Hvala, dragi Sašo.
Ko tako prebiramo češnjevec, se prikradejo spomini, ki jih mnogi nimajo ali jih ne bodo imeli.
Tudi s češnejvcem ne poplaknemo grenkobe ...
vse dobro in naj ne bo prevroče, v naših letih je to težko (pa tudi redko, če ni ravno poletje :) )
lpi
Tudi pri nas je bilo tako
... in češnjevec in ribn'čan zelo obrajtana (*_*)
Super tole!
Bodi dobro, M
Hvala, draga Marija,
Mirno noč ti želim in miru v srcu
lpi
Kako se spomini primejo na drobce vidnega! A največ ostaja v srcu - veselega in žalostnega.
Čestitke k pesmi z oživljenim spominom tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!