Vrvohodka
hodim po vrvi
razpeti med
že in še ne
lovim trenutek
kot drobec
neoprijemljivega
včasih pokončno
spet drugič
nerodno plešem
zrem proti
končnemu padcu
v brezčasje
Drobci trenutkov so vredni plesa. Pesem, ki sprejemanje brezčasja ponuja kot resignacijo. Ampak dokler (na vrvi) plešemo, čas je. Dobra!
Lp, Lidija
Posrečena simbolika ...
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ronja
- 26. 06. 2025 ob 07:15
- Prebrano 373 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 131.9