Od nekdaj je tako pa nič drugače,
od tihih gor, pa tja do mest presitih,
od žuljev do nekvašene pogače,
vse niti so v rokah bogov nam skritih.

Le svet se stisnil je v manjši kraj,
zajameš ga lahko v oko z dlani -
vonj juga, širnih step, oaze raj,
dežele z vonjem straha, žalosti.

Kam se rodiš, kam greš, kje se ustaviš,
kaj ti je dano, kaj izbereš sam,
usode krive so, neredko praviš,
le kaj odloča, da si tu, ne tam.

Hvaležno klanjam miru se v dolini,
kjer še semena so grozot s spomini.

pi - irena p.