Napor od dolgega dne

v nogah mi pustil je

občutek zadovoljstva

in spokoja s samim seboj.

Lahek vetrič je popihal,

vse dišalo je po cvetju,

med sprehodom čutil sem,

kako pomlad umika se poletju.

Tista noč bila je topla.

Zatavale so misli,

vetrič mi jih je ukradel

in ponesel v čas,

ki ni še čisto se iztekel.

Na radost sem se spomnil in na smeh,

tisto noč bila je topla.

Malo nora, malo smešna,

malo drzna, malo resna,

ljubezniva in zbadljiva,

nasmeh na njenem je obrazu

bil kot upanje ob porazu.

Njen objem mi dal je up,

njen pogled mi bil je ljub,

duša jadrala je po mirnem morju

in veter kazal mi je smer.

Spomnim se, čeprav je konec.

Nisem vedel, nisem mogel.

Lahko bi rekel, pa nisem zmogel.

Zdaj vem, da nič ni hot'la,

a tisto noč bila je topla.

Vitjan