Pripenjanje časa
v naplavine spomina
se malodušje spušča
srebrnijo udrta lica
v razpokljajih trušča
pozaspale sanje
vrtinčijo se v zraku
odcvetele ustne
koprnijo le v mraku
zazankano življenje
trpkost korenini
obroblja se ihtenje
v samote bolečini
v preskokih nedotikov
zaskaljeno je spoznanje
iz prirastišča krikov
mezi obžalovanje
skoz´ volhko praznino
suklja postarani se čas
na sinjine pajčevino
pripenja se tišine glas
zazankano življenje
trpkost korenini
obroblja se ihtenje
v samote bolečini
lepo, treba bi se bilo malce poglobiti v poenotenje metrične sheme ...
LP, Lidija
Lidija,
hvala za komentar. Praviloma ne pišem "takšnih pesmi" - se bom pa potrudila v bodoče in upoštevala tvoj nasvet.
Lp!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 23. 06. 2025 ob 21:26
- Prebrano 342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 149.49