
Nad gozdom luna se v cekin napenja,
semena v čevlje praprot že usipa,
najkrajša noč s čarobnostjo začenja,
tema ujeta v luč z zobmi zaškripa.
Vsa radovedna kaj se bo zgodilo -
bo res živali govorico znala,
kaj razumevanje ji bo razkrilo,
kar sredi gozda tiho je zastala.
Izve, kje je razbojniški zaklad,
kaj modra sova venomer ponavlja,
kdo kaj sovraži, kdo ima se rad
kje je izvir za srk lepote, zdravja?
Ob poku veje se obrne, zdrzne,
zavoha strah in zlo tišine resne,
dotik grob, tuj, telo ji v krč zamrzne,
zdaj ve, kaj je pomen besede - kresne.
...modra sova...
...zavoha strah...
Sinhronost s Palestitanikom?
If I may be so bold...
... kresna noč izgubi svoj čar, ko se vmeša krutost človeka.
Sonet pa je poln čarobnih stihov.
...Volim ovakve pesme Irena.
Šuma, noć, bojaznost koja nije strana ni životinjama, a i ljudima...Sve se okreće...
Lp.D.
Draga Nada, najlepša hvala.
Žal uničujemo ...
lpi
Draga Dragana, najlepša hvala.
Veseli me, da si se vrnila na portal s svojo poezijo, ki sem jo od nekdaj rada prebirala in se me je zmeraj dotaknila.
lp
I
Jernej, najlepša hvala, tudi tebi želim veliko lepega, predvsem brez strahu in z veliko vere v dobro.
Lpi
Čarobnost noči in usodnost teme! Čestitke!
Milan Ž. Jošt Š.
Dragi Caki, kresna noč mora imeti posebno moč :)
Hvala
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!