Hodim po poti svojega življenja

tu našla sem dosti sončnih dni

črnih oblakov in trpljenja

Zaustavila me je toplota tvojega srca

senca v tvojih očeh

ki se še danes pozna

na mojem licu

ki so včasih rdeča bila

Zdaj pa je samo sivina

deževnih dni

iščem tvoj obraz

da bi razsvetliv to dejanje

a ga ne najdem

ker ga nikjer več ni

Zato me vodi pot neznano kam

daleč od tebe in tvojega srca

da bi spoznala še druge kraje

kjer sta sreča in ljubezen doma

Pa nikjer ne najdem milosti

pokriva me le mraz in snežna zima

odšla je iz obraza tvojega vsa radost

in vsa milina

Zato ne bom več hodila po poti svojega življenja

ker mi je postala tuja

brez sončnih dni

 sreče in veselja

Milena