nomen est omen

Živel nekoč je rokovnjač,

prevar bil poln je trikov, fint.

Bilo mu Dimež je ime.

Po kranjskem ropal je fakin.

Rad kradel je bogatim, a

Berače reševal iz stisk,

On farjem je levite bral,

Res mojster preobrazb in krink.

Bilo mu rosnih dvajset let,

ko Dimež je postal vojnik

za dolgih dolgih sedem let 

Šel je cesarju služit v Split.

A zanj res ni primeren bil

Ta velecenjeni poklic

pobegnil je in znan postal

kot mojster preobrazb in krink

Našemljen v patra, v plemiča,

A kdaj celo v kak ženski lik

Žandarje vlekel je za nos

Gosposko spravljal v bes vsevdilj

ki mu zaman nastavljala

Povsod po kranjskem je pasti-

ukanil jo, osmešil je -

pač, mojster preobrazb in krink.

A konec zgodbe je grenak:

Zadavil Dimeža je dim,

ko se s pajdašem neko noč

pijan je vrnil v svoj kvartir,

v Trzin, v to leglo ravbarjev

(Kjer zgolj slučajno jaz živim);

v požaru je končal svoj vek,

Ta mojster preobrazb in krink.

Matej Krevs