Razburja se, ko razporeja, 

premetava, ne okleva, 

grozljivo se oglaša,

temne barve meša,

moč vsem razkazuje,

s smrtjo te lahko kaznuje.

Kadar z vetrom vere se pobrati,

lomi in drobi, vrtinči.

Ne ozira na ljudi se in vrtove,

njive, mesta, travnike, gozdove.

Meč svetlobni zavihti,

med oblake se z vso ihto zapodi,

jim trebuhe polne bomb razpara,

potlej na ves glas razgraja,

zmoči vse s krvjo, oklesti,

prav objestno, kakor z bičem kruto poka,

strah brezbrižnosti je vedno hujši,

nemo gleda skozi kamero otroka, ko ta joka.

Ko svoj bes razmeče,

se potuhne,

svojo jezo sleče

in po nebu plavajo oblački beli,

kakor da so soncu

pravkar hvalnico odpeli.

olgasem