BILO JE KOT POTOK
Nekega jutra,
ko sonce je vzšlo,
sem gledala vase,
nato še v Nebo.
V sebi sem videla
tvoje ime,
Nebo sem prosila
za tvoje srce.
Čutila sem nekaj,
kar pelo je v duši.
Bilo je kot potok,
fontana v suši.
Kaj se je zgodilo,
še sama ne vem.
V mojem si srcu,
lahko le povem.
Zdaj jutro za jutrom
tako se budim:
da nate pomislim
in lažje živim.
A ti si tam daleč
in nič ti ni mar.
Življenje je zate
le pisan bazar.
Ljubiti je najlepši občutek v našem srcu, četudi ljubezni ni z druge strani. Takrat pač boli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 16. 06. 2025 ob 19:43
- Prebrano 171 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.99