POETA TAROK

IX

TRI GRLICE

Osamljeni jelen v sneg riše sled.

Mogočno rogovje ujeto je v led.

Sanja romance, prepolne strasti,

ko grlica bela se k njemu spusti.*

»So veke mi težke. Naprej moram koj.

O grlica, prosim te, pesem zapoj!«

»O dični grofični... Njen prvi poljub?

Sladek kot krof. Jih sledil je cel kup.

Polet v paradiž. A v sadežu strup.

Le en ugriz. Na mah padec v obup.

Bogve čigav bil izvirni je greh.

Krof se izgublja v njenih očeh...

Prgišče dotikov... Že eden preveč.

Kot bi grofično nabodel na meč!

Le kako čutila tega ne bi?

Gledale Krofa so solzne oči:

'Mi vsaj počasi ne lomi srca!'*

Prošnja uslišana. Sta se razšla.«

Še sanja romance, prepolne strasti,

k jelenu se grlica bela spusti.

»So veke mi težke. Naprej moram koj.

O grlica, prosim te, pesem zapoj!«

»Mu je Cesarica ukradla srce.

Ljubimca razklala. 'Naj nor bo namé!'

Potem pa... Nekako se pust ji zazdi.

Njenih se ustnic na mah polasti

vitez s Kočijo povsem iz zlata.

Krof je pozabljen. Brez milosti!« Hja,

jelena pretrese. Zmrazi do kosti.

Se grlica zlata dol k njemu spusti.

»Najlepša od treh! Ta tvoj žar in odsev...

Le kakšen bo tvojega grla napev?«

»Še nimam vseh not. Iščem pravi polet.

Zakaj ne bi, jelen, zapel mi? Take That?«

»Ježešmarija! Nikoli, nikdar!

Raje z Božičkom zdrvim v vihar!

A naj olajšam si dušo. Velja?

Našla boš note v tej zgodbi morda...

Bila Cesarica je moj'ga srca.

A vladati voljna le meseca dva.

Sem vprašal jo: 'Oj plemenita, povej!

Skupaj za večno?' Laž. Planem po njej.

Kot uročen. V ljubezni si slep.

Njo je premotil svetleči oklep.

So govoričili... Sanje umro!«

»Jelen, kar seješ, to žanješ. Tako.

Se le pomiluješ... Ljubezen želim!

Adijo, amigo. Naj zdaj odletim!«

Ni koga ljubíti. Samotni revir.

Nikogaršnja sled. Naš jelen pa v dir.*

*

* Turtle Doves...

* Don't You Break My Heart Slow...

* If I Die Young...

Matjaž Lutarič - Lynx