Na klopcah pri mlinu ob potoku Rašica smo se v soboto, 14. junija 2025, zbirali stari pesniški znanci in se srečali s tistimi, ki smo jih prvič videli: pesmi, ki jih v samoti prebiramo na portalu, so dobile obraze in zdelo se je, da se prek njih že dobro (in dolgo) poznamo. Kot vsako leto, smo pred odhodom v Trubarjevo spominsko sobo na stopnicah pod lipo posneli spominsko fotografijo, ki zaznamuje prvo od srečanj ob izidu novega letnega zbornika poezije s portala.

Pri Trubarju smo z avtoricami in avtorji preživeli brezčasno popoldne in večer, v katerem smo razprli platnice novega, 19. letnega zbornika poezije, Pesem si 25.

Prireditev je pričel vsestranski Matej Kranjc s spominom na pred kratkim preminulega glasbenika Matija Dedića, in se v nadaljevanju, ko je tok branj po šesterici nastopajočih prekinil z glasbeno točko, v pesmih spomnil očeta, mame, celjskih posebnežev, mest in imen svetovne glasbe, ki jih je prevajal ali  prepesnil posebej za ta večer, ob koncu pa prebral tudi svojo zmagovalno pesem poletja Dane Zajc po izboru uredništva.

Naj se vrnem na začetek: po kratki zgodovini portala, ki se mi jo je zdelo pomembno preleteti in izpostaviti ob polnoletnici portala in ob pogledu na novo naslovnico, na kateri je oblikovalka Gaja Grešak upodobila Pesem si kot nimfo ali vestalko ali vilo (toliko imen nam je prišlo na misel!) z dolgimi lasmi, ki predstavljajo poezijo, sem se zahvalila Idi Semenič Adisi in Mišelu Žafranu za pesmi, prek katerih smo še vedno povezani z njima in se zahvalila za del zemeljske poti, ki smo jo hodili skupaj.

Avtorsko branje so pričeli uredniki, ki se je vsak posebej zahvalil vsem za sodelovanje, konstruktivne komentarje in živahno življenje portala. Lidija Brezavšček je dejala, da ob dogajanjih v svetu in razpokah, ki se nenehno širijo, sama ne najde več poti v pesem. Milan Žniderič je prebral pesem, ki napoveduje njegovo novo (po pravkar izšlih zbirkah tišine brezčasja in na poti) zbirko s pesmimi iz taksija, kolikor lahko sklepamo iz prebrane. Sara Špelec je predstavila Portret, ki je svojevrstno ohranil izgubljeno sliko para dveh mladih, ujetih v dvojini za vse čase – v besede, ki z njeno interpretacijo odlično nadomestijo sliko.

V prvi šesterici so se po glasbeni točki Mateja Krajnca predstavile avtorice in avtorji izbranih pesmi preteklega leta: Irena Pajnik Beguš, ki je napisala pesem zime in pesem pomladi po izboru bralcev ter pesem jeseni v formi po izboru uredništva. Jure Drljepan je napisal tujejezično pesem poletja, Alenka Mihorič kratko pesem pomladi, Marko Skok Mezopotamsky pesem poletja po izboru bralcev, Nejc Kečkeš pa pesem jeseni po izboru uredništva. Lili Lapornik Ambrožič, ki je praznovala rojstni dan s poezijo, je zaključila prvo šesterico.

V drugi so se predstavile Felicita Medved, Fionapanmor, Bernarda Mrak Kosel, Silva Langenfus, Olga Ambrožič in Jasmina Strnad in nas očarale s svojo subtilno poezijo. Nato smo prisluhnili srčnim pesmim Urše Oven in Nade Tržan-Herman, s katero že načrtujemo Pesem si srečanje 1. oktobra v Celju. Sledila sta naša ljuba »varaždinca«, poganjalca zadruge Ritam misli, ki že vrsto let utripa za poezijo – živahni Milan Novak, ki se sprašuje Kaj si, človek? in Ljubica Ribić, ki nas je posebej prevzela z branjem svoje narečne pesmi Ništ se ne spremenilo. Sledila je pesnica Nada Pečavar, ki je po branju svojih pesmi posodila glas tudi prevedenim pesmim (v prevodih Irene P. Beguš, Marije Praprotnik in Marka Skoka), ki jih je v svojem jeziku prebral Faeq Al Khatib. Ganile so nas njegove pesmi, ki jih piše bolečina in ki se s trpečimi Palestinci upirajo popolnemu uničenju in izbrisu z zemlje.

Lara Božak je občuteno brala pesmi iz svoje pravkar izšle druge pesniške zbirke Kap lje kap lje, Dominik Lenarčič pa je za konec svojega nastopa pripravil simpatičen mini performans. Kaja Bonča in Matjaž Lutarič sta nas obiskala s štajerskega konca in njune pesmi so poleg humorja odkrivale tudi grenke strani življenja. Aleksandra Marijanović je spregovorila o svoji izkušnji vdovstva in nas prepričala, da je pisanje nujno za preživetje, Gregor Markič pa s svojo rdečo pesmijo, da je zanj nujen tudi upor.

Maruša Novosel je raziskovala družinske vezi in vrojenost, Damjan Japelj pa se počuti kot kurzor na ekranu in pri njem pesem sama postaja govorka. Mateja Vrhovc Mestnik in Miroslav Tičar sta nas povabila na sprehod s čuječno upočasnjeno iskrivostjo. Branka Kamenšek je razmišljala o tem, zakaj pesniki prvi umrejo v vojni, Senada Smajić pa se je navezala na Lidijino izjavo iz začetka prireditve s svojo pesmijo Nije ovo vrijeme za poeziju.

Za konec bogatega in poglobljenega pesniškega popotovanja sta nastopili Silvana Orel Kos s prevodom dveh argentinskih pesmi, ob njenem branju je Ernestina Kos s sodobnim plesom rahločutno upodobila lik obeh pesmi, Alfonsino. Občuten in navdihujoč preskok v še eno umetnost, ki jo poganja poezija.

Ob koncu prireditve sem se zahvalila vsem nastopajočim za čudovito pesniško popotnico v poletje, KUD Primoža Trubarja Velike Lašče, ki nam vedno priskoči na pomoč s tehniko, zlasti Zdenetu, Niku in Liamu Samsa ter Javnemu zavodu Trubarjevi kraji, z nami je bil tudi direktor Matjaž Gruden, za omogočanje prostora za naša vsakoletna srečanja pri Trubarju. Zahvalili smo se tudi Občini Velike Lašče in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti za podporo pri izidu zbornika, ki je sicer še nismo prejeli, a upamo nanjo. Prireditev je bila vključena tudi v Tedne ljubiteljske kulture, ki jih prireja JSKD RS.

K zaključni besedi sem povabila Gregorja Grešaka, ki je davnega leta 2007 sprogramiral naš portal. Ta še vedno deluje in smo nanj vse bolj ponosni, ter da nam pove tudi, kako lahko podpremo delovanje najživahnejšega portala za objavljanje poezije pri nas. Gregor Grešak se je zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje, uredništvu za predano prostovoljsko delo in povabil k podpori Pesem si. Dan Grešak, novi direktor Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, v okrilju katerega deluje Pesem si in izhajajo naši zborniki, je za ta dan premierno predstavil nove Pesem si majice in lončke z Lidijinim verzom, z nakupom katerih lahko osrečite sebe in simbolično podprete Pesem si.

Polni čudovitih vtisov smo klepetali na dvorišču Trubarjeve domačije in se v Galeriji Skedenj okrepčali z dobrotami, ki so jih za nas pripravili prijazni člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež.

Letošnje srečanje si bom zapomnila po številnih nasmejanih obrazih, objemih, po globokih besedah, ki so bile izrečene v Trubarjevi spominski sobi in po moči, ki jo ima to naše skupno gosto tkanje – poezija.

*

Foto: Gregor Grešak

**

Za tiste, ki se nam niste uspeli pridružiti tokrat, spremljajte vabila za jesensko zimska branja v Celju, Ljubljani, Mariboru in še kje … obiščite tudi našo spletno knjigarno www.knjiga.org, kjer lahko naročite svoj avtorski izvod in vse ostale ZRU-jeve knjižne izdaje, majice in lončke.