
Imam mrzle roke in noge,
čeprav je zunaj že pasje vroče.
Iz vinograda se prikotali ženski smeh
in se usede na ograjo balkona,
na katero se naslanjam.
Ni napisa Ne naslanjaj se na ograjo,
ki me je spremljal med raziskovanjem
žužemberškega gradu;
med stoletnimi kamni
sem dihala mirno in
pustila vetru, da je prehajal skozme.
Čakam, da se zmehčam
s plesočim zelenjem in vonji pokošene trave;
da se odprem na strani,
ki je še deviška.
V luknji med krošnjami
je siva glava z dolgim repom.
Vem, da se jezi,
ker je pod vejami vse črno.
Vem, da se roki stegujeta za murvami,
ki barvajo prste in dlani.
Vem, da bosta napolnili belo skledo;
ostala bo porisana s prelepimi vzorci,
in ne bom je takoj pomila.
Veter prinese
sladek, gost vonj otroštva
iz sosedine brežine.
Mudi se mi ven -
kar v modri spalni srajci
s kratkimi čipkastimi rokavi -
ki me je tako nagovorila,
da sploh nisem vprašala za ceno,
kar sicer vedno naredim
in se spravim v dilemo.
Visoke trave zakrivajo
drobne, temno rdeče plodove,
ki jim je uspelo dozoreti do konca
in pregrešno dišijo.
Nabiram eno po eno;
ko napolnim pest,
jih stresem v usta,
da se razbohotijo po brbončicah.
Nekajkrat mi spodrsne,
ko se stegujem,
a se vedno ujamem.
Prepojena z okusom
sparjenih gozdnih jagod,
se nanizam v pesem.
izjemno lepo!
Čakam, da se zmehčam
s plesočim zelenjem in vonji pokošene trave;
da se odprem na strani,
ki je še deviška.
Nekajkrat mi spodrsne,
ko se stegujem,
a se vedno ujamem.
... (✿ᴗ✿)
Običajno mimoidoči poberejo jagode, letos pa so me počakale in kar nekaj dni sem uživala, pozdrave Nada
Zanimiva pesem, zdi se kot sprehod z notranjim monologom, ki se prepleta s spomini - zdi se tudi kot oda nabiralništvu ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!