PREPROSTO

Imam mrzle roke in noge,
čeprav je zunaj že pasje vroče.
Iz vinograda se prikotali ženski smeh
in se usede na ograjo balkona,
na katero se naslanjam.
                                                                             Ni napisa Ne naslanjaj se na ograjo,
                                                                             ki me je spremljal med raziskovanjem
                                                                             žužemberškega gradu;
                                                                             med stoletnimi kamni
                                                                            sem dihala mirno in
                                                                            pustila vetru, da je prehajal skozme.

 

Čakam, da se zmehčam
s plesočim zelenjem in vonji pokošene trave;
da se odprem na strani,
ki je še deviška.
                                                          V luknji med krošnjami
                                                          je siva glava z dolgim repom.
                                                         Vem, da se jezi,
                                                         ker je pod vejami vse črno.
                                                         Vem, da se roki stegujeta za murvami,
                                                          ki barvajo prste in dlani.
                                                          Vem, da bosta napolnili belo skledo;
                                                          ostala bo porisana s prelepimi vzorci,
                                                          in ne bom je takoj pomila.

Veter prinese
sladek, gost vonj otroštva
iz sosedine brežine.
Mudi se mi ven -
                                                              kar v modri spalni srajci
                                                              s kratkimi čipkastimi rokavi -
                                                             ki me je tako nagovorila,
                                                            da sploh nisem vprašala za ceno,
                                                            kar sicer vedno naredim
                                                            in se spravim v dilemo.

 

Visoke trave zakrivajo
drobne, temno rdeče plodove,
ki jim je uspelo dozoreti do konca
in pregrešno dišijo.
Nabiram eno po eno;
ko napolnim pest,
jih stresem v usta,
da se razbohotijo po brbončicah.
Nekajkrat mi spodrsne,
ko se stegujem,
a se vedno ujamem.

 

Prepojena z okusom
sparjenih gozdnih jagod,
se nanizam v pesem.

nada pecavar

fionapanmor

Poslano:
15. 06. 2025 ob 23:26

izjemno lepo!


Čakam, da se zmehčam
s plesočim zelenjem in vonji pokošene trave;
da se odprem na strani,
ki je še deviška.

Zastavica

Ronja

Poslano:
16. 06. 2025 ob 08:26

Nekajkrat mi spodrsne,

ko se stegujem, 

a se vedno ujamem.


...  (⁠✿⁠ᴗ⁠✿⁠)

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
19. 06. 2025 ob 09:55

Običajno mimoidoči poberejo jagode, letos pa so me počakale in  kar nekaj dni sem uživala, pozdrave Nada

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 06. 2025 ob 11:42

Zanimiva pesem, zdi se kot sprehod z notranjim monologom, ki se prepleta s spomini - zdi se tudi kot oda nabiralništvu ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 15. 06. 2025 ob 17:44
  • Prebrano 240 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 101.89

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!