Pod obokom urnih kazalcev
med vrati stisk rok
pokrižano čelo in
posajene obljube
dnevi krojijo tišino
leta zorijo v odtenkih sivine
zaprašene stopinje se plastijo
a ko pride večer
se v odmevu šepetajočih oči
medijo drobci nostalgije
vonjaš pramene šuštečih jablan
vejice s popki izrezljaš v spomin
(da ti bodo kasneje sladile spanec)
trpkost se zaleze
v trepetajoče telo
samota korenini
na zapečku obžalovanje
žalostinka zanka silhueto neba
v vzhajanju izpete pesmi
Čestitke k pesmi, ki ohranja spomine tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 15. 06. 2025 ob 13:25
- Prebrano 421 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.6