Ko rečeš, to so le misli tvoje, v moji glavi ni so te v dvoje,

občutek me obdaja, glava ta je, del mojega zmaja.

Pogled moj ni vreden nič, eden le navaden fič firič.

Za te le debela laž, ne zavedaš se je, si jo ne priznaš.

Resnica res je, vsak svoje mišljenje ima,

a je le kolo, da se z mano še popelje kdo.

Misel se ponavlja, svet ni vreden, da se ga naslavlja.

Na srečo, na svetu ni samo ta, ta, ki noče, da me spozna.

Brez poguma ne boš spoznal, kako si, kako krasen človek bi postal.

Potrebna volja, zaupanje je obeh, da deliva misli, radost ali greh.

Skupaj najdeva načina, da moje misli postanejo del tvojega spomina.

tudi za to živimo, da misli z drug drugim si delimo.

Za tisto, kar je resnično moje, želim, da v tvojem času zame je prostora,

ne le za, kar vame so vsadili drugi, s silo po njihovi začrtani strugi,

Tisto kar je resnično moje, če želiš in samo če želiš, lahko postane tvoje,

nimam prisilnega načina, da bi postal del tvojega spomina.

Samo tako, kot mislim jaz, tebi zdaj kradem čas.

Kradem? ali si le želim, da svoj, tvoj čas s tabo podelim,

drug drugemu dragocena sva oba, ko se eden drugemu preda.

ljubeznki to je akt, drug z drugim ustvarjen prístni plesni takt.

Marsko-Marjan Škoda