V petek, 6. junija smo se zbrali na 32. literarnem večeru "ŠENTJAKOBSKO JE POEZIJA." Za uvod sem izbral pesem, v aprilu preminule pesnice, Neže Maurer (1930-2025):

KADAR LJUBIMO

Sama sva na svetu –

ti in jaz.

To je vedno tako, kadar ljubimo.

Povej mi dosti lepih besed,

nabrati jih morava za vse življenje:

najina ljubezen je večna.

To je vedno tako, kadar ljubimo.

Ne misli na smrt!

Poslušaj: Vrtnica se je razcvetela,

sonce je vzšlo žareče.

Nikogar ni razen tebe,

da bi mu to povedala –

in vsak dan je bolj res.

Vedno je tako, kadar ljubimo.

V posteljo najinih dlani

položiva svet, da se spočije,

da se ogreje od najinega diha.

Ves svet je v najinih rokah,

v najinih prepletenih prstih –

vedno je tako, kadar ljubimo.

Zatem je bila najprej izročena šentjakobica Alenki Mihorič, ki ji je bila dodeljena v prejšnjem krogu za pesem Približek življenja, nato pa je sledila razglasitev novih šentjakobic. V štiriintridesetih dneh je prispelo 52 glasovalnih lističev žirije bralcev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Velike Britanije in Nemčije, ki so odločili (tudi tokrat je bilo izredno napeto vse do zadnje oddanega glasu), da si šentjakobice zaslužijo naslednje najpriljubljenejše pesmi z 31. ŠJP-ja: tretjeuvrščenka KLASJE VERZOV Milana Žnideriča, ki je zazvenela z glasom Kajetana Bajta, drugouvrščenka NA ROBU POLETJA KRPAM POMLAD Tare Ferbežar Felgner z glasom Pie Fabijan, prvouvrščena JUTRO V EU Nataše Gaši pa z glasom Marka Skoka. Poleg hruškastih priznanj so vsi trije avtorji prejeli (za nagrado kritiško sito nominirano) pesniško zbirko ŽALOSTINKE ZA OKROGLO ZEMLJO Petra Semoliča.

V nadaljevanju se je predstavilo dvaindvajsetih novih kandidatk, ki se bodo čez poletje sprehajale pred očmi bralstva in pridno nabirale glasove. Odete v zelo različne barvne odtenke, nekatere s hudomušnimi, druge z žalobnimi vzorci. Vse pa neponovljivo enkratne.

Prisotni avtorji so bili: Faeq Al Khatib, Renata Cigler - Gandolfo, Nataša Gaši, Jana Kolarič, Alenka Mihorič, Dragan Mitić, Marko Nemec Pečjak, Irena Pajnik Beguš, Rok Pirnat, Marija Praprotnik, Evelina Žefran in Milan Žniderič.

Zaradi različnih razlogov so bili odsotni: Dora Arh, Eva Cehtl, Antonija Jereb, Ivanka Kostantino, Tamara Mihalič, Nada Pečavar, Ljubica Ribić, Tom Veber, Karmen Vidmar in Jerneja Vrabič.

Njihove pesmi smo interpretirali: Kajetan Bajt, Pia Fabijan, Nataša Gaši, Aleksandra Perić - Kovač, Tadej Novak in Marko Skok - Mezopotamsky.

Pesmi lahko preberete na glasovalnem lističu 32. ŠJP-ja (in glasujete za vam ljube do 31. avgusta) : https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScqyXDqhZpyRKa0cVhGxhETzTNbYVj6V3a4Lvp-bv2XccuB9g/viewform

V glasbenem predahu, po polovici mimohoda svežih poetičnih krasotic, nas je očarala Pia Fabijan, ki je ob glasbeni spremljavi iz zvočnika (vsi pianisti so bili zasedeni) zapela skladbo SPEAK LOW Kurta Weilla.

V spremljevalnem programu, izven konkurence so s svojo poezijo nastopili: Nataša Gaši, Dragan Mitić, Marko Nemec Pečjak (prevod pesmi dveh pesnic, turške Gonce Özmen in ukrajinske Lesje Ukrajinke) in Marko Skok - Mezopotamsky.

Kot veleva tradicija, so tudi tokrat prisotni potegnili iz predala pesem za domov in se družili ob srkanju in grizljanju dobrot (še vedno brez sponzorja).

Naslednji 33. ŠJP bo enkrat v jeseni (no, morda pa se ujamemo še za rep poletja, jasnovidci so že na dopustu ; ).

ŠJP - z vami že 11 let!

Marko Skok - Mezopotamsky