kakšne barve je tvoje morje
se vprašaš in tako sam s seboj pluješ
kje so preteče nevihte grom in viharji
ko zaobjameš stotero razpršenih sonc
rumeno cvetje brnistre in safirno nebo
iz nasprotja štrlijo brezzobi strahovi
kot lune koščenih obal lebdijo v plimi
s peščeno uro se obračaš med oceani
skozi preblisk v neznatni minljivosti
ko zapiha maestral in se razprejo jadra
se dvigneš z jato ptic v prelet z galebi
odstiraš tančice kuštravega horizonta
zibajoče jambore na mrmrajočem valu
šteješ nanizane vozle smeri in sidrišča
ko ob privezu zaječi pozabljena barka
zasučeš vitko veslo in zmaje na vrvici
da na pisanih balonih poletijo vse višje
da ti je dano ponižno napolniti si dušo
da zmoreš stopiti čez preddverje vdihov
ko na gladini hvaležnosti mežikajo oči
kakor svetilnik molitev v razkoraku teme
"...iz nasprotja štrlijo brezzobi strahovi
ko ob privezu zaječi pozabljena barka..."
Čestitke za vzporednice.
O, prihajaš nazaj z lepo pesmijo, poetesa Dama; tako, ki te učinkovito povabi na špancir skozi verze ...
Prijazen pozdrav,
Sašo
Draga Lea, hvala za dotik, vesela sem ga.
Lp. dama
Poet Sašo, prisrčna hvala za tako všečen zapis, ki me veseli.
Lp. dama
čestitke tudi z moje strani.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
- 11. 06. 2025 ob 10:58
- Prebrano 419 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 478.18