
Kako se je razpela misel v vetru,
ki se polega v barve pred zahodom -
kot til ugašajočega plamena,
kot redčenje rumenih mrež med prodom.
In v njej je prepleteno nitje z jutra,
ki ga pred spanjem češejo dlani,
vse bolj prosojne legajo tja v sence,
kjer ni teles, le nezavedno tli.
Sprašujem se o rožah pred nočjo -
vedo, da so še tu, ker še dišijo?
Saj vonj je njihov kakor glas človeka,
a vse besede s spancem ovenijo.
Le kakšna sorta bitij smo v tem svetu
ko nam že s spancem je toliko vzeto?
lepo:
In v njej je prepleteno nitje z jutra,
ki ga pred spanjem češejo dlani,
Bi kar obe. Vedno znova presenečaš. Čestitke!
Lp Caki
Caki, najlepša hvala.
Na kvizu lahko vzameš le polovičko :)
lpi
Čestitke tudi z moje strani.
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!