Stopil si pred moja vrata

vrata mojega srca

poklonil si mi cvetoče rože

 da  bi našel pot do mojega srca

Vrata so se že zdavnaj odprla

in tebe sem sprejela v svoj objem

sončne žarke si mi poklonil

da bi ostala vedno v njem

Nikoli te nisem zapustila

tudi ko nevihta je prišla

rajši sem zaklenila

pot do tvojega srca

Zato sem zdaj v sobi sama

oblaki temni so prišli

tebe nekam so odnesli

zdaj duša bolno mi ječi

Milena