
Tako je svet napet,
da bo kmalu počil,
od lastnega napuha,
zdaj, zdaj se bo razpočil.
Na visoki piedestal,
človek se je spravil,
na Njegovo mesto,
svoj ego je postavil.
Smo tik pred polnočjo,
zdaj, zdaj bo ura bila,
tema širi se povsod,
jo kje še kdo zavira?
Dvigni pogled v nebo!
Naj svet se spokori,
Stvarnika Boga,
spet vdano naj časti!
Da, do tega bo gotovo prišlo, ko človek prestopi rubikon.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!