Nikoli dokončane ženske
Nikoli dokončane ženske
rasejo v nizkih grmih rožmarina,
ki diši v vročih belih popoldnevih.
V paradižnikovo omako poleg bazilike
dodajo ščepec sladkorja
in se sprašujejo,
ali ga je lahko preveč.
Rečne kamne nabirajo v privihano krilo
in jih shranjujejo v lesenem zaboju,
ki ga čez nekaj let ne zmorejo več dvigniti.
Poslušajo fado, molk in sevdalinke
in po kozarcu kabernet-savignona
jočejo ob Arethi Franklin.
Ne jočejo zares, ampak iz užitka.
Verjamejo v odišavljen pisemski papir
in niso zadovoljne s svojo pisavo.
Včasih odprejo okno le zato,
ker je šipa umazana.
Prababica mi je nekoč dejala:
"Ko deklice žvižgajo, Marija joče."
Nato si je popravila figo belih las
in si z užitkom prižgala cigareto
med rdeče našminkanimi ustnicami.
Nikoli ničesar ne vprašajo dvakrat.
Življenje objemajo v krajih,
kjer nad vrati ni hišnih številk.
Nikoli dokončane ženske
rasejo v nizkih grmih rožmarina,
Uf, odlično! Lepa pesem.
Lp, Marija
Hvala, Marija
Lep večer,
Polona.
Res je, li. Hvala za odziv.
Lp, Polona.
Velik lepih stavkov, ampak tale:
Ne jočejo zares, ampak iz užitka.
Je daleč najboukši.
Hvala, Hors. :)
Lp, Polona.
Hvala, Caki :).
Lp, Polona.
Res res dobra pesem, grem ponovno skozi njene slike.
Že naslov prepriča ... in vsebina nato še dodatno preseneča! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Damjana in Milan za komentarja. In tebi, Milan , za podčrtanje.
Lep dan, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 05. 06. 2025 ob 20:47
- Prebrano 870 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 327.28