reka se med urina kazalca steka
prešteva prste prašnega poletja
ko vzameva obzorje pod odejo
nariševa oblak
da dan ne bo tako težak
ustaviva čas
in v objemu dremavo zaživijo veke
ko rodi se naliv na tvojem čelu
in nisem več tiha, zazidana v hišo
še šelest tvojih las v punčici užitka
in dotakne naju ura, čutiva, drhtiva
prepletava minute, jih med ljubljenjem vrtiva
zadonijo majavo, v ledjih cvetijo
da s klopi zdrsneva v globino sanjavo
med prste in slino in lunin trepet
na medleče ustnice in mednožja šepet

sheeba