Želim si te tako,
kot zvonovi jutra, da pesem zapojo,
kot ptice leta, da se vzpno v nebo.
Želim si te tako!

Ko travnik vzcvete v rožnato preprogo
in ko sonce liže sneg v gorah,
takrat vem, da si tukaj blizu
in na obrazu čutim še tvoj dah.

Melodija v srcu mi pozvanja
in kliče mi v spomine dni,
ki kot sanje so minili
in božanski (vsaj zame) so bili.

Sedela sva ob večnem morju
in krik galeba motil je tišino,
ki segala je v najino globino,
ko oba čutila sva toplino.

In vsako noč te znova sanjam
in čutim te v mehkobi dneva
in vidim v lesku te luči
pridi in obljubi mi:
da dokler se svet vrtel bo v noč in dan,
mi zvest boš in predan.

Kapljica