S skalpelom zareže ji v dlan krvavečo
V vročini nasmeh je izvisel
Potrese soli gor na rano skelečo
Začimba - grenkobni smeh kisel
Ignor dirigira spet igro pretečo
V tišino kaplja strti smisel

Dokler ima dež spira žico bodečo
Da bol sam bo v zraku obvisel

Zarije v pogled ji vso krivdo vsakdana
Klofuta besedna pristane
kjer moral poljub bi - a zbode zarana
že stotič njo v tarčo zadane
Podkožje je že utrjena platana
Le upanje živo ostane

Dokler ima dež kaplje srcu so hrana
Da v prazno donijo nakane

S pogledom zloveščim motri jo dušeče
ubija v njej ptico in cvetje
Kot puščice zenice zrejo grozeče
ko rušijo varno zavetje
Narcisom so godbe pritlehne zveneče
Počnejo kar njim so očetje

Dokler ima dež nežno hlad ji šepeče
izpij me - odžejaj to vnetje

Maša GL