
*
V zaprašenih stavbah so shrambe,
kjer
domujejo odvečni pogledi
preteklih spoznanj.
Polne so grenkobe in žalosti.
Pogosto že kar same
prezračijo notranje prostore,
da lahko priplujejo po rečni brzici
šareni kosmi odvečnih stvari
v nov zaliv podob,
ob drstitvi,
kjer valove novih obrazov
ter sivo obzorje
spremenijo v vzorce
lastnih trenutkov.
Med njimi je Emóna
konvoj potnikov,
skozi podzemlje
zapuščena globel
z vrtnicami v kljunih.
Na strehah hiš je
oskubljena gmota
poginjenih vrabcev in vran
in tam nekje je najden
svetilnik
z veslom čolnarja v Ljubljanici
ki je milostno preživel brodolom pozabljenih besed,
ko je mimoidočim nepazljivo zgodbaril
o
dotikih
in
prevodih
ter
o
gnilih sadežih
iz
dežele Románov.
Med njimi je našel tudi
prepozna dejstva.
dojemanja po koščkih
in bosa stopala.
Po vaseh se je širil neznosen smrad,
ki je vel iz kožnih komponent divjih prascev in prasic.
Odmevalo je silno razuzdano kričanje stavkov
o
stopniščih,
ki so imeli izrazit vonj po
soli,
sladkorju
padadižnikovi mezgi
in
domačih začimbnicah.
*
Zakuri beli žajbelj,
da očistiš energije.
Zakuri pomarančne olupke,
da privabiš veselje.
Zakuri koriander,
da prikličeš zvestobo.
Zakuri sivko,
za mir in spokojnost.
Zakuri kavo,
da odžene insekte.
Zakuri poprovo meto
za čiste misli.
Zakuri cimet
za notranjo moč.
Zakuri vrtnico
za harmonijo.
Zakuri tobak,
da odžene zle duhove.
Zakuri Palo Santo,
da očisti in zaščiti.
Zakuri hrastovo lubje
za plodnost.
Zakuri timjan,
da pritegneš denar.
Zakuri gozdni mah,
za lucidne sanje.
Zakuri rožmarin
za odstranjevanje bolezni.
Zakuri kamilico,
da odstraniš uroke.
Zakuri nagelj,
da pritegneš srečo.
Zakuri česnovo lupino,
da odstraniš zavist.
Zakuri smreko,
da privabiš svežino.
Zdaj,
ko je žebranje vendarle potihnilo,
so vsi molivci molčali,
le mama je pridušeno hodila z metlo po kuhinji.
Kot da je navaden večer.
Ne, ne, ne, nikoli nas ne bo pokosila strašna smrt,
v belo rjuho zavita, z ostro nabrušeno koso na rami.
Nikoli!
Ne bo se zganila,
niti takrat,
ko bo k njej planil blagi vonj po božičnem kadilu.
Prinesli ji bomo večerno belo kavo in kos maslenega kruha.
Ležala bo tihceno in okoli drobnega obraza bo imela ovito belo ruto.
Pesem se razvija v vse smeri in preseneča na "ovinkih". Marsikaj se je zgodilo v Ljubljani in vsak "zahodni vetrič" tudi ni sladak! Zato pa je treba poznati prave načine ravnanja - ali pesniško rečeno: različne rastline za to in ono ...
Bravo!!
Nada! Naj diši na vse smeri! Hvala ti! Jernej
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!