Ne vem, kdo sem

Zadnje čase
niti ne vem, kdo sem.
Tečem za masko
ovito v plastiko
praznih plastenk.

Posuli so me s prahom
nevidne bolečine.
Ta vprašaj nikoli ne izgine
z mojega težkega vratu
zakopanega v breznu strahu.

Zadnje čase
niti ne vem, zakaj sem.
Čas mi je spletel plašč
iz koščkov razbitega življenja.
Zadnje čase pada nebo z neba.

jurij marussig

Komentiranje je zaprto!

jurij marussig
Napisal/a: jurij marussig

Pesmi

  • 03. 11. 2009 ob 19:49
  • Prebrano 780 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 150

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!